Hvar eru įkvaršanir teknar og hvers vegna skiptir žaš mįli?

Žaš er ķ tķsku aš tala illa um žingiš og ekkert nżtt viš žaš. Į nżlišnu žingi vakti žaš athygli aš fleiri žingmannamįl voru samžykkt en venja er til. Žaš er skref ķ įtt til žess aš gera fleiri raddir gildandi en raddir žeirra stjórnvalda sem fara meš völd hverju sinni.

Framundan eru sveitarstjórnarkosningar į Ķslandi og kosningar til ESB-žingsins. Sś žróun hefur įtt sér staš undanfarna tvo įratugi aš minnsta kosti aš sķfellt fleiri verkefni eru fęrš til sveitarfélaga og fjįrmagn fylgir eša į aš fylgja žeim verkefnum. Stękkun og samvinna sveitarfélaga er naušsynleg til aš sinna žessum verkefnum og ekki til einhver ein, rétt leiš til aš gera žaš. Stundum hefur sameining sveitarfélaga fališ ķ sér óvinsęlar, umdeildar og stundum jafnvel įkvaršanir sem hafa veriš kallašar aftur vegna gagnrżni heimamanna. Nęgir žar aš nefna sameiningar umönnunarstofnana aldrašra og brottflutninga śr heimabyggšum og sameiningar skóla, sem hafa żmist tekist vel eša illa, efling skólastarfs og langur skólabifreišaakstur togast į žegar fólk gerir upp hug sinn.

Sķfellt fleiri įkvaršanir eru teknar langt frį vettvangi heimahaga ķ Evrópu, lög og reglur sem varša smęstu atriši daglegs lķfs. Sumt er vel gert en annaš mišur og žvķ sterkari sem hagsmunaašilar eru, žeim mun lķklegra er aš fólkiš, sem įkvaršanirnar hafa įhrif į, megi sķn lķtils eša jafnvel einskis. Žetta er eitt af žvķ sem veldur aš fólkiš innan Evrópusambandsins, ekki sķst žeir sem gagnrżnir eru į regluverk žess, hefur barist fyrir auknum įhrifum Evrópužingsins, žvķ žar eiga žó žjóškjörnir fulltrśar hverrar žjóšar sķna eigin rödd, žótt lagasetningaferliš sé į annan veg en į flestum (öllum) žjóšžingum įlfunnar. Henni er lżst svo į Evrópuvefnum (Evrópuvef Hįskóla Ķslands og alžingis):

“Aškoma Evrópužingsins aš setningu Evrópulaga er żmist ķ samręmi viš svokallaša almenna lagasetningarmešferš eša sérstaka lagasetningarmešferš eftir žvķ hvaša mįlaflokkar eru til umręšu. Nśoršiš eru flestar geršir settar meš almennri lagasetningarmešferš en samkvęmt henni hefur Evrópužingiš jöfn tękifęri į viš rįš ESB til aš móta nżja löggjöf og getur hafnaš tillögum žess. Framkvęmdastjórnin hefur ķ žeim tilvikum frumkvęšisrétt aš nżrri lagasetningu sem felur ķ sér aš hśn ber įbyrgš į aš móta og leggja tillögur aš nżjum lögum fyrir Evrópužingiš og rįšiš.”

Viš žessar ašstęšur er ekkert rśm fyrir frumkvęši, varla einu sinni raddir óbreyttra žingmanna, hvaš žį enduróm frį kjósendum (nema žeir séu innvķgšir ķ lobbķistaklśbbinn). Og kjörsókn, sem var įriš 2009 ašeins 43% en margir óttast aš verši minni ķ komandi kosningum eru fleirum įhyggjuefni en vinstrisinna į Ķslandi, sem sęi fram į 6 žingmenn af 766 (meš nżjustu višbót žingmanna hefur žeim fjölgaš upp ķ žessa tölu skv. sömu heimild og aš ofan er nefnd). Og aušvitaš hefur žetta veriš rannsakaš, enn er litiš į upplżsingar af Evrópuvefnum:

„Mikiš hefur veriš rętt um hugsanlegar įstęšur sķfellt minnkandi kjörsóknar ķ kosningum til Evrópužingsins. Finnski fręšimašurinn Mikko Mattila hefur komist aš žeirri nišurstöšu aš įhrifažęttirnir séu aš hluta til žeir sömu og ķ landskosningum. Žannig hafi žaš įhrif hvort borgurum sé lagalega skylt aš męta į kjörstaš, hvaša dag vikunnar kosningar eru haldnar (kjörsókn er almennt meiri um helgar) og hvort kosningar til Evrópužingsins séu haldnar samhliša öšrum kosningum ķ viškomandi ašildarrķki.

 

Žį hafi ašrir žęttir, sem tengjast Evrópusambandinu beint, einnig įhrif en žó ekki eins mikil aš mati Mattila. Kjörsókn ķ ašildarrķkjum sem hljóta hįa styrki frį ESB er meiri en ķ žeim rķkjum sem fjįrmagna stóran hluta styrkjanna. Einnig sé kjörsókn meiri ķ ašildarrķkjum žar sem ESB nżtur almennt mikils stušnings almennings. Sś stašreynd aš vald Evrópužingsins er töluvert minna en rķkisžinga geti einnig skżrt dręma kjörsókn, žar sem įvinningurinn af žvķ velja sinn eigin frambjóšanda į Evrópužingiš sé minni en žegar kemur aš rķkisžingum. Aš mati Mattila endurspeglar lķtil kjörsókn ķ kosningum til Evrópužings vandamįl varšandi lögmęti žingsins og jafnvel Evrópusambandsins alls.“

 

Žaš viršist žvķ langt ķ land aš menn lķti um öxl ķ žinglok ESB-žingsins og fagni aškomu óbreyttra žingmanna aš įkvaršanatökunni. Spurningin er hverjum finnst žaš skipta mįli? Og žvķ mišur er ekki hęgt aš sjį lausnina ķ aukinni beitingu žjóšaratkvęšagreišslna. Žvķ ef skrifręšisvaldinu ķ Brussel hugnast ekki nišurstašan er bara kosiš aftur, og aftur, og aftur ... žar til sś nišurstaša fęst sem žar žykir įsęttanleg.


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband